«SAD!» [XXXTENTACION] Yeah [Chorus] Who am I? Someone that's afraid to let go, uh You decide if you're ever gonna let me know (yeah) Suicide if you ever try to let go, uh I'm sad, I know, yeah, I'm sad, I know, yeah Who am I? Someone that's afraid to let go, uh You decide if you're ever gonna let me know (yeah) Suicide if you ever try to let go, uh I'm sad, I know, yeah, I'm sad, I know, yeah [XXXTENTACION] I gave her everything She took my heart and left me lonely I think broken heart's contagious I won't fix, I'd rather weep I'm lost then I'm found But it's torture bein' in love I love when you're around But I fuckin' hate when you leave [XXXTENTACION] Who am I?

Someone that's afraid to let go, uh You decide if you're ever gonna let me know (yeah) Suicide if you ever try to let go, uh I'm sad, I know, yeah, I'm sad, I know, yeah Who am I? Someone that's afraid to let go, uh You decide if you're ever gonna let me know (yeah) Suicide if you ever try to let go, uh I'm sad, I know, yeah, I'm sad, I know, yeah Who am I? Someone that's afraid to let go, uh You decide if you're ever gonna let me know (yeah) Suicide if you ever try to let go, uh I'm sad, I know, yeah, I'm sad, I know, yeah Who am I? Someone that's afraid to let go, uh You decide if you're ever gonna let me know (yeah) Suicide if you ever try to let go, uh I'm sad, I know, yeah, I'm sad, I know, yeah.

Prvič v življenju imam hud jet lag. Dobra ura spanca v 10-minutnih blokih tekom dveh skupno 8-urnih letov ni kaj preveč pomagala. Vseeno sem noro vesela. Lkorableva runicheskie zagovori i apokrificheskie molitvi islandcev. Kot prvo zato, ker spet cenim sicer samoumevno živo zeleno barvo naše narave, pa modrino neba, svež zrak in pitno vodo, ozke ceste in majhne hiške. Kot drugo zato, ker so zadnji 3 tedni povsem presegli moja pričakovanja. In nisem si mislila, da bom kdaj to rekla. V Kazahstan smo se z ekipo super ljudi odpravili iz poslovnih razlogov kot prvo je dejstvo, da smo bili noro uspešni in produktivni, že ogromen razlog za notranje zadovoljstvo.

Book talk:National anthems Jump to. Anthem of the Republic of Kazakhstan. Salve a ti, Nicaragua. Write something about yourself. No need to be fancy, just an overview. No Archives Categories. Obrazec oformleniya tehnicheskogo resheniya.

Drugi razlog je, da smo se super ujeli in praktično razen spanca preživljali skupaj 24/7, kar je v ekipah na daljša časovna obdobja pravi čudež. Neverjetna sreča. Če sem čisto iskrena, je danes kar nekoliko čudno, ko imam čas zase, svoj mir, Whatsapp je tiho in ne gremo na večerjo v gruzijsko restavracijo. Sigurno so ti znana razna pametovanja v smislu, kako super fino fajn je potovat sam, predvsem v smislu osebne rasti in odkrivanja tega, kar si resnično želiš. Jaz sem prvič potovala čisto čisto sama lani in iskreno lahko rečem, da je bila to najhujša izkušnja v mojem življenju. V nasprotju s to izkušnjo mi je ta 3-tedenska izkušnja dala mnogo mnogo več, kot pa sem si predstavljala. Prvo kot prvo – potrdilo, da uživam v tem kar počnem.

Da to želim nadaljevat. In da želim to početi z ljudmi, ki so bili okoli mene. Še ena presenetljiva ugotovitev – uživam v skupinskem delu. Vedno sem mislila, da sem individualec, ampak šele zdaj vidim, da to ni res.

In ubistvu je čisto razumljivo, da imaš tak občutek, če si tekom študijskega in šolskega skupinskega dela bolj motiviran od ostalih. Normalno, da raje delaš sam, če ostali niso pol toliko zagreti in zagnani (kar je razumljivo, iskreno zavidam vsem, ki niso čutili potrebe po doseganju najboljših rezultatov – jaz sem imela to potrebo tudi pri popolnoma neumnih in nezanimivih projektih/predmetih/nalogah). Super je tudi opažanje, kako nizek je bil v teh treh tednih Vem, da se že ponavljam s tem modrovanjem ampak tako zelo pomembno je, da si ustvariš pozitivno naravnano okolje zate.

Da imaš okoli sebe ljudi, ki v tebi vzbujajo občutek samozavesti. Delati v okolju, kjer se počutiš cenjeno in namesto pritiska čutiš zaupanje, je neprecenljivo. Pa ne samo, da je to potovanje name pustilo dober vtis iz vidika dela in osebnega zadovoljstva. Tudi Kazahstan me je ekstremno pozitivno presenetil.

Predstavljala sem si ogromno puščavo z Mongoli na kamelah in šotori. Pa umazano mesto s kaotičnim prometom.

In namesto restavracij barbarske oštarije ki strežejo samo jakove glave. Malo pretiravam ampak you get the point. Če pričakuješ nekaj v tej smeri, te Astana garantirano sezuje.

Kazahstan je izredno bogata država in tega nikakor ne skriva – na prvi pogled to veš zaradi ogromnih bleščečih stolpnic, ki se ponoči svetijo in utripajo v vseh mogočih barvah. Potešena je bila tudi – obračanja za dobrimi avti (in pa seveda glasnimi Ladami) ne manjka. Da sploh ne začnem o kulturi v razmerju voznik-pešec in pa čistoči ulic. Ni čikov, ni čigumijev, ni beračev, ni smeti. In njihova hrana še zdaleč ni jakova glava na mizi, kar je bil moj stereotipno pogojen strah.